14.02.2011

Če že vsak, bom še jaz. Tako sem se odločila, da si ustvarim tale blog. Nič bolj preprostega. Vpišeš elektronski naslov, izbereš naslov in klineš tipko OK. Toda s pisanjem bloga moraš bralcem podati neko sporočilo ali povedati zgodbo, pokazati jim moraš nekaj novega, pretresljivega in zanimivega! Pandine stopinje in slonova pot ni ne pretresljiva niti senzacionalna zgodba. Moja je zgodba o ljubezni. Pa ne samo o ljubezni med malo medvedko Pando in velikim Slončkom, temveč o ljubezni do življenja, ljubezni do sveta, ustvarjanja in vsega, kar nas osrečuje. Ravno zato, sem se odločila, da bom prvo »sporočilo« objavila za valentinovo.

Dan zaljubljencev oziroma Valentinovo mi je bil od vedno všeč. Pa ne le zato, ker sem od mame, kasneje tudi od Slona dobila vedno kakšno majhno pozornost, ampak preprosto zato, ker se mi zdi, da je v današnjem nesmiselnem času, v katerem je vse manj priložnosti za pristne stike, preprosto lepo, da nekomu poveš, da ga imaš rada, da ti v življenju nekaj pomeni in da preporosto ne moreš brez njega. Zame valentinovo ni le praznik zaljubljencev, temveč vseh, ki se imajo radi. In če imaš nekoga resnično rad, ga na nek način ljubiš, saj si zanj pripravljen dati vse, svoj čas, energijo in nasmeh.

Preprosto verjamem v pravljice in čeprav ni vsak dan rožnat in sončen, sem prepričana, da se nam vsa pozitivna energija, ki jo sprostimo v svet, prej ali slej povrne.

Happy valentine's day!